Te rastline nikoli ne posadite na dvorišču. Uniči lahko temelje vaše hiše

avtor:

15. mar 2026. 18:01

| Magazin

cvetovi japonskega dresnika Reynoutria japonica — Cvetovi japonskega dresnika. Rastlina pri nas cveti pozno julija | Foto: PROFIMEDIA

Japonski dresnik je ena najbolj invazivnih rastlinskih vrst na svetu. Če pa se znajde na vašem dvorišču, ga boste težko uničili. Pri nas ga je prepovedano saditi in gojiti.

Oglaševanje

Japonski dresnik (latinsko: Reynoutria japonica, prej Fallopia japonica) je invazivna trajnica, ki izvira iz vzhodne Azije in je ena najbolj nevarnih rastlinskih vrst na svetu.

V Evropo so jo prinesli v 19. stoletju kot okrasno rastlino, vendar se je zelo hitro razširila in danes velja za eno najbolj problematičnih invazivnih vrst na celini.

V regiji so ga gojili predvsem kot okrasno vrsto na dvoriščih, a so ga zaradi njegovega širjenja in zatiranja drugih rastlin pogosto izkopavali in metali na odlagališča ali ob ceste.

Kako japonski dresnik prepoznamo

Japonski dresnik je od dva do tri metre visok grm, ki zraste iz podzemnih delov.

Rastlino prepoznamo po visokih, votlih steblih, ki spominjajo na bambus, velikih listih v obliki srca in drobnih cvetovih.

V Sloveniji vzcveti konec julija in ima drobne belkaste do zelenkaste cvetove, ki so združeni v pokončna latasta socvetja.

Pozimi nadzemni deli odmrejo, podzemne korenike, ki so zelo razrasle in lahko segajo več metrov stran od materinske rastline, pa prezimijo in spomladi poženejo nove poganjke.

Spomladi lahko poganjki rastejo tudi do 15 centimetrov na dan.

listje japosnskega dresnika, Reynoutria japonica

stebla japonskega dresnika, Reynoutria japonica

rastiče japonskega dresnika, Reynoutria japonica

Oglejte si galerijo

Zakaj je ta rastlina nevarna?

Glavna težava japonskega dresnika je njegova agresivna sposobnost širjenja.

Rastlina se razmnožuje predvsem s korenikami.

Že iz najmanjšega koščka korenine se lahko razvije nova rastlina. Zato se zelo hitro širi vzdolž rek, cest, železnic in zapuščenih zemljišč.

Ustvarja goste in skoraj neprehodne kolonije. To zmanjšuje biotsko raznovrstnost in spreminja naravne ekosisteme, saj lokalne rastline nimajo dovolj svetlobe in prostora za rast.

Njegove močne korenine lahko povzročijo tudi materialno škodo.

Korenike lahko prodrejo v razpoke v asfaltu, betonu in v temeljih stavb, kar lahko poškoduje infrastrukturo, kot so ceste, zidovi in stavbe, piše portal N1 Hrvaška.

Zato je ta rastlina v mnogih evropskih državah zakonsko regulirana, njeno namerno sajenje ali širjenje pa je ponekod (tudi pri nas) prepovedano. Pri nas je, skupaj z drugimi dresniki, uvrščen na črno listo invazivnih rastlin.

Pri nas je prisoten vsaj od leta 1908

V Evropo so japonski dresnik zanesli Nizozemci leta 1823. Nato so ga kot okrasno rastlino začeli kultivirati v vrtovih in parkih.

V Sloveniji so ga prvič zabeležili ob Savinji pri Celju leta 1908. Leta 1937 se je rastlina pojavila v Ljubljani in ob Bohinjskem jezeru.

Danes je japonski dresnik pogost po vsej Sloveniji, kjer ga srečamo zlasti ob rekah in potokih.

Težko odstranjevanje

Odstranjevanje japonskega dvornika je dolgotrajen in zahteven postopek.

Zgolj košnja ali izruvanje običajno ni dovolj, saj korenike lahko segajo tudi do tri metre v globino, tudi majhni deli korenike, ki ostanejo v zemlji, pa lahko ponovno zrastejo.

Najpogosteje se uporablja kombinacija mehanskega odstranjevanja in nadzorovane uporabe herbicidov, postopek pa lahko traja več let.

Pri nas se z japonskim dresnikom bojujejo na Ljubljanskem barju, kjer ga uničujejo z električnim tokom. O tem smo pisali v članku Na Barju nad invazivne vrste kar z elektriko: "Dresnik zacvrči in se skuha".

Zaradi vsega naštetega strokovnjaki opozarjajo, da je pomembno to rastlino pravočasno prepoznati in preprečiti njeno širjenje.